adjectivefirst/second-declension adjective
carotovorus
carotovorus (feminine carotovora, neuter carotovorum)
Classical[ka.rɔˈtɔ.wɔ.rʊs]Ecclesiastical[ka.roˈtɔː.vo.rus]
Meaning
- New Latinadjectivecarrot-eating
Declension
| form | masculine | feminine | neuter |
|---|---|---|---|
| nominative | carotovorus | carotovora | carotovorum |
| genitive | carotovorī | carotovorae | carotovorī |
| dative | carotovorō | carotovorae | carotovorō |
| accusative | carotovorum | carotovoram | carotovorum |
| ablative | carotovorō | carotovorā | carotovorō |
| vocative | carotovore | carotovora | carotovorum |
| form | masculine | feminine | neuter |
|---|---|---|---|
| nominative | carotovorī | carotovorae | carotovora |
| genitive | carotovorōrum | carotovorārum | carotovorōrum |
| dative | carotovorīs | carotovorīs | carotovorīs |
| accusative | carotovorōs | carotovorās | carotovora |
| ablative | carotovorīs | carotovorīs | carotovorīs |
| vocative | carotovorī | carotovorae | carotovora |
Origins
From carōta (“carrot”) + votō (“to devour”) .